Medtem ko razmišljam o pohištvu, se naši novi črni žlebovi že lepo postavljajo. Končno se lahko bolj temeljito posvetim iskanju ostalih stvari, ki nam še manjkajo. Kuhinja in kopalnica sta v celoti izbrani. Jedilnica je bila tudi enostavna za določitev, saj se je morala skladati s kuhinjo in ni bilo kaj veliko za razmišljati. Sedaj je pa na vrsti vse ostalo.
Poleg notranjega pohištva moram pa seveda izbrati tudi garnituro. Ko sem ravno pri tem in razmišljam o nevtralni barvi, ki bo zunaj, se spomnim na trenutek, ko bi skoraj poskrbela, da bi bili naši žlebovi bele barve. Joj sem bila smotana, že sedaj bi to obžalovala. Če si samo predstavljam, kako bi bilo to videti, me kar glava zaboli kaj šele, če bi bilo res. Sicer nekje so beli žlebovi lepo sli poleg k hiši. Ampak k naši to ne bi šlo. O tem sem prepričana. Vrtno pohištvo bo kar v temno sivi barvi. Blazine bodo tudi temno sive barve, ker se ne pozna umazanija toliko kakor na bež blazinah. Z dekoracijo bom pa razbila to enoličnost, da bo bolj živahna. Zdaj se lahko izmišljujem po mili volje, ker ne bodo beli žlebovi tako izstopali, kakor bi. Vsakič, ko grem ven, se bolj strinjam, da so črni žlebovi popolna izbira.
Izbor vrtne je zaključen, sedaj je na vrsti dnevna soba. Tukaj je pa še vse čisto odprto in nisem še prav nič določila. Vem samo, da moram najprej izbrati sedežno garnituro, da se bom potem lažje odločala za naprej. Nekaj me vleče v petrol modro barvo. Sicer vem, da je bolje izbrati za pohištvo monotone barve, saj je potem lažje izbirati dekoracijo, ampak včasih ne vem, ali ni to ravno obratno. Morda bi tokrat raje izbrala vsaj sedežno v barvi in potem okoli tega narediti ves stil. Ko se ravno sprehajam po prostoru, sem se sprehodila še na teraso, ki vodi iz nje in videla, kako bi žele tam beli žlebovi bili moteči. In tako sem se bolj mirna podala naprej v iskanje pohištva, vesela, da so naši žlebovi take barve, da ne bodo opazni.