Življenje je lahko tako enostavno, ali pa tako komplicirano, da si to težko predstavljamo. Sama sem doživela oboje, eno je bilo tisto preprosto navadno življenje z bistrimi misli, lepimi misli, kjer sem bila srečna in zadovoljna, drugo pa je bilo tisto, ko sem potrebovala Access Bars, kajti vse skupaj se mi je porušilo. Še danes se zavedam, kako sem čutila to energijo, ki je prihajala v moje življenje, kako sem počasi spoznavala, da ljudje niso tisto, za kar so se predstavljali, najbolj pa me je bolelo, da sem spoznala, da ljudje okoli mene vse delajo plansko sebi v prid. Nikoli se nisem šla te zgodbe in takrat sem potrebovala Access Bars, da sem se rešila.
Kajti začela sem razmišljati negativno o teh ljudeh, kajti ti odnosi so me uničevali, vedela sem, da to ni prav in potrebovala sem Access Bars terapijo, ker nisem hotela biti to. Vendar to ni bilo preprosto, živela sem z njimi in dala sem vse za njih, čakala sem na njihovo ljubezen, na njihov čas, oni pa mi tega niso dali, ampak so od mene samo jemali, dokler se nisem zlomila. Priznam, da sem te dni veliko prejokala, ko sem spoznala, kako ljudje premišljujejo in to tisti, ki jih imam najraje, so mi sedaj vzeli to lepoto preprostosti življenja in ja Access Bars mi je pomagal, kajti drugače bi se zlomila, postala bi nekaj kar jaz nisem.
Kako žalostna sem postala, ko sem ugotovila, da z pretvarjanjem lažje živim z njimi in da se ne morem več odkrito nasmejati, govoriti to kar sem, to me je tako bolelo, da sem se zlomila in če takrat ne bi šla na Access Bars terapije, bi se izgubila. Danes sem spet jaz, ker sem spoznala, da ni vredno, naj bodo ljudje še naprej izkoriščevalski, jaz pa bom jaz, z tistim odkritim nasmehom in malček naivnosti, vendar sem jaz.